O terapiji

Mojca Horn|O terapiji

Kako poteka psihoterapija?

Psihoterapija poteka kot proces postopnega spoznavanja in raziskovanja notranjega sveta posameznika. Njeno bistvo ni hitra rešitev težav, temveč globlje razumevanje sebe in svojih vzorcev. Spoznavanje poteka predvsem skozi pogovor in interakcijo s terapevtom.

Prvo poglavje vsake terapije je namenjeno vzpostavitvi varnega in zaupnega prostora za klienta. Občutek varnosti in zaupanja se oblikuje predvsem skozi odnos, ki se postopoma razvija med klientom in terapevtom ter predstavlja temelj za odprto in iskreno terapevtsko delo.

V nadaljevanju terapije je v ospredju prost govor – klient govori o vsem, kar mu pride na misel: mislih, občutkih, sanjah, spominih, odnosih in trenutnih težavah. Terapevt posluša, postavlja vprašanja in občasno ponudi interpretacije, ki pomagajo osvetliti nezavedne procese, notranje konflikte in ponavljajoče se vzorce.

Pomemben del terapije je tudi klientovo doživljanje terapevta. Občutki, ki se pojavijo do terapevta (npr. sram, jeza, navezanost, odpor), se razumejo kot odsev preteklih odnosov in vzorcev, ki se prenašajo na vsa področja v življenju. Na tem mestu je pomembno, da klient o tem spregovori s terapevtom, le tako lahko terapija zaživi in obrodi sadove skozi bolj zdrav odnos, ki ga klientu vrača terapevt.

StockCake-Floating_Ceramic_Fragments-3248411-standard

Komu je namenjena?

Psihoterapija ni namenjena le ljudem v hudi stiski ali tistim, s katerimi bi bilo »nekaj narobe«, temveč predvsem tistim, ki so radovedni do sebe.

Posebej je koristna za ljudi, ki imajo občutek, da živijo na »avtopilotu« in se vedno znova znajdejo v istih odnosih, konfliktih ali občutkih, čeprav si želijo spremembe. Terapija pomaga razumeti zakaj se ti vzorci ponavljajo in jih postopoma prepoznati ter sprejeti.

Psihoterapija je koristna za ljudi, ki so “preveč funkcionalni” in samokritični. Takšni, ki vse zmorejo, vsem pomagajo, so odgovorni in zanesljivi, a se redko vprašajo kako so oni. Ne zato ker bi bili šibki, ampak ker so se naučili, da njihov notranji svet ni prioriteta.

Terapija jim lahko prvič pokaže da niso sebični, če si vzamejo čas in prostor zase. Namenjena je tudi ljudem, ki so navzven “v redu”, znotraj pa imajo občutek praznine, napetosti ali tihe žalosti brez jasnega razloga. Ne zato, ker bi bilo z njimi kaj narobe, ampak ker nekaj v njih želi biti slišano.

Odločitev za psihoterapijo ne pomeni da je s posameznikom nekaj narobe, temveč da je prepoznal pomen iskrenosti, samorefleksije in uvida v lastno notranje doživljanje, kot temeljni pogoj za vzpostavljanje varnih in kakovostnih odnosov ter bolj izpolnjujočega življenja.

Včasih ta odločitev vključuje tudi zavedanje, da posameznik na terapijo še ni pripravljen, kar samo po sebi predstavlja pomemben in zrel uvid.

Za koga psihoterapija (še) ni primerna ?

Psihoterapija je proces, ki zahteva določeno stopnjo notranje pripravljenosti in motivacije. Kadar posameznik v terapijo vstopa predvsem z namenom, da bi bil potrjen v svojem prav in da bi terapevt potrdil, da so za njegove težave odgovorni izključno drugi, je terapevtsko delo pogosto oteženo ali blokirano.

Ne zato, ker bil posameznik neprimeren za terapijo, temveč zato, ker še ni pripravljen usmeriti pozornosti nase in raziskovati lastnega notranjega doživljanja.

Podobno velja za pričakovanje hitrih rešitev brez osebnega notranjega dela. Če nekdo pričakuje jasna navodila, »kaj naj stori, da bo vse v redu«, pri tem pa ni pripravljen raziskovati svojih čustev, vzorcev vedenja in osebne odgovornosti, bo verjetno razočaran.

Ključno je, da posameznik v terapijo vstopi iz lastne želje po boljšem razumevanju sebe, ne zgolj zato, ker mu je to predlagal nekdo drug.

Psihoterapija deluje takrat, ko je posameznik pripravljen vsaj deloma zavestno in usmerjeno razmišljati o lastnem počutju, mislih, vedenju, odnosu do sebe ter načinu doživljanja odnosov ter te vsebine deliti s terapevtom.

StockCake-Balanced_Stone_Tower-3093525-standard

»Nekdo sedi nasproti mene in mi nudi nekaj, kar sem rabil nekoč. Nekdo sedi nasproti in mi kaže, kako se gradi, da me ne zebe in ne straši. Nekdo sedi nasproti, ker takrat ni bilo nikogar, da bi sedel z mano, zato sem gradil sam, hitro in po svojih najboljših močeh« 

M. Horn

IZJAVA O ZASEBNOSTI

Naše spletno mesto uporablja piškotke. To so majhni podatkovni drobci, ki jih spletni strežnik ob obisku ponudi vašemu brskalniku. Ta jih običajno shrani na vaš računalnik oziroma mobilno napravo, ob poznejših obiskih pa se shranjeni piškotek iz brskalnika ponovno pošlje strežniku. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje nastavitev, vodenje seje posameznega uporabnika, razlikovanje med uporabniki in za njihovo sledenje na spletišču (lahko tudi med večimi spletišči). Nadzor nad nalaganjem piškotkov, pregled njihovih lastnostni in njihovo brisanje so možni v nastavitvah vašega spletnega brskalnika ali z uporabo dodatnih vtičnikov v njem.

Piškotke razlikujemo glede na naslednje značilnosti:

1. začasni (in sejni) ali trajni piškotki,
2. lastni piškotki ali piškotki tretjih oseb.

Sejni piškotek je piškotek, ki se samodejno izbriše, ko brskalnik zaprete, medtem ko trajni piškotek ostane shranjen v brskalniku, dokler ne mine določeno obdobje (kar je lahko nekaj minut, dni ali več let).

Lastne piškotke postavi spletno mesto, ki ste ga obiskali, piškotke tretjih oseb pa postavi zunanja partnerska spletna storitev, ki je v spletno mesto vključena zaradi želene funkcionalnosti.

Katere piškotke uporabljamo na naši spletni strani?

Na spletnem mestu uporabljamo piškotke analitične storitve Google Analytics, ki so tako trajni in začasni (sejni piškotki), in pištotke vtičnika WordPress Statistics. Storitev uporabljamo za namen analiziranja prometa (štetje obiskovalcev, identifikacija brskalnikov in preživet čas uporabnika na strani, težave pri navigaciji itd.). Omogočajo nam, da ocenjujemo doseg in zanimivost naših prispevkov in odziv na občasne medijske akcije, ki jih izvajamo. Vse podatke uporabljamo interno in zgolj v namen izboljševanja našega spletnega mesta.

Kaj pa piškotki, ki so vezani na vtičnike družbenih omrežij?

Piškotki, ki so vezani na vtičnike družbenih omrežij nam omogočajo, da v vsebino svojega spletnega mesta integriramo njihove produkte – tako lahko obiskovalci delite vsebine s svojimi prijatelji oziroma drugimi povezanimi osebami (različni gumbi, kot so všeč mi je, deli vsebino, priporoči …). Vtičniki uporabljajo piškotke, da lahko družbena omrežja identificirajo svoje člane, ko ti pridejo na spletno mesto z vtičnikom. Če ob obisku našega spletnega mesta niste prijavljeni v posamezno družbeno omrežje (ali niste njegov član), pa je potrebno soglasje za nalaganje piškotkov s strani vtičnikov.

Druge povezave

Na spletnem mestu lahko najdete povezave do drugih spletišč, ki niso pod našim upravljanjem. Za spoštovanje zasebnosti oziroma za vsebino teh spletišč ne odgovarjamo, obiskovalcem preprosto le nudimo povezave, prek katerih lahko pridejo do uporabnih informacij s področja informacijske varnosti.