Storitve

Uvodni psihoterapevtski pogovor

Uvodni pogovor pri psihoterapiji niso vrata, skozi katera moraš pravilno vstopiti. Ni namenjen temu, da poveš vse, niti da že veš, kaj te boli. Dovolj je, da prideš tak kot si v tistem trenutku.

Pomen uvodnega razgovora ni v tem, da se nekaj odloči, temveč da se nekaj zazna. Ali je med klientom in terapevtom dovolj ujemanja, da se lahko začne proces, ki bo včasih neudoben, počasen in zelo resničen. Klient pogosto tudi preverja, ali je lahko v odnosu brez vloge, brez dokazovanja in brez nuje, da bi se moral prilagoditi.

V tem srečanju se začne oblikovati okvir – ne kot pravilo, ampak kot rob, ki drži prostor skupaj. Klient podeli svoja pričakovanja in predstavo o terapiji, terapevt pa predstavi svoj način dela ter potek terapevtskega procesa. Skupaj se dogovorita o pogostosti in terminih srečanj ter o ceni terapije.

Uvodni razgovor je zato manj začetek terapije in bolj začetek odnosa. In od odnosa je odvisno skoraj vse, kar sledi.

*Uvodni pogovor traja eno do tri srečanja.

Horn 1

Podporna psihoterapija

Podporna terapija je terapija prisotnosti. Nekdo je z vami tam, kjer ste – ne tam, kjer bi »morali biti«. V podporni terapiji ne razstavljamo življenja na koščke zato, da bi našli skrite vzroke, ampak pomagamo, da človek zdrži to, kar je v tem trenutku pretežko nositi sam. Gre za prostor, kjer se čustva ne analizirajo, temveč se najprej sploh dovolijo. Kjer je pomembneje, da vas nekdo skuša razumeti, kot pa pojasniti počutje.

Podporna terapija je namenjena trenutkom, ko je življenje preveč, ko se človek sooča z izgubo, boleznijo, izčrpanostjo, krizo ali dolgotrajnim stresom. Takrat globoko raziskovanje preteklosti ni nujno tisto, kar najbolj pomaga. Najprej je treba ustvariti dovolj varnosti, da človek sploh lahko obstane v sedanjem trenutku.

Je manj potovanje v globino in bolj držanje za roko medtem, ko greš skozi. In včasih je prav to tisto, kar omogoči, da se kasneje sploh lahko začneš resnično premikati.

*Podporna psihoterapija predvidoma poteka 1x tedensko, po potrebi večkrat.

Horn 2

Psihoanalitična psihoterapija

Utemeljil jo je Sigmund Freud ob koncu 19. stoletja, ki je poudarjal, da velik del našega duševnega življenja poteka nezavedno, da se boleče izkušnje pogosto potlačijo, in da imajo zgodnje otroštvo ter odnosi pomembno vlogo pri oblikovanju naše osebnosti.

Terapija ni samo razmišljanje in ubeseditev določene vsebine. Gre za zavestno in usmerjeno razmišljanje o lastnem počutju, mislih, vedenju, odnosu do sebe ter načinu doživljanja in oblikovanja medosebnih odnosov.  Terapevt skupaj s klientom raziskuje njegove vsebine, vzorce in notranje konflikte ter odkriva kako pretekle izkušnje oblikujejo prepričanja o samem klientu, drugih in svetu nasploh.

Pomemben del procesa je odnos med klientom in terapevtom. Terapevtski prostor je klientov varen prostor, kjer lahko svoje izkušnje ne le razume, temveč jih tudi začuti in predeluje. Čeprav pot ni vedno lahka, terapija omogoča, da se klient bolje poveže s svojimi občutki, potrebami in željami ter postopoma ustvarja bolj avtentično življenje.

Cilj psihoanalitične psihoterapije ni zgolj zmanjšanje simptomov, temveč tudi večja čustvena svoboda, globlje razumevanje sebe, večja avtentičnost ter večja sposobnost zavestne izbire in spremembe v odnosih ter življenju nasploh.

*Psihoanalitična terapija praviloma poteka večkrat tedensko, pri čemer je minimalna pogostost srečanj enkrat na teden.

IZJAVA O ZASEBNOSTI

Naše spletno mesto uporablja piškotke. To so majhni podatkovni drobci, ki jih spletni strežnik ob obisku ponudi vašemu brskalniku. Ta jih običajno shrani na vaš računalnik oziroma mobilno napravo, ob poznejših obiskih pa se shranjeni piškotek iz brskalnika ponovno pošlje strežniku. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje nastavitev, vodenje seje posameznega uporabnika, razlikovanje med uporabniki in za njihovo sledenje na spletišču (lahko tudi med večimi spletišči). Nadzor nad nalaganjem piškotkov, pregled njihovih lastnostni in njihovo brisanje so možni v nastavitvah vašega spletnega brskalnika ali z uporabo dodatnih vtičnikov v njem.

Piškotke razlikujemo glede na naslednje značilnosti:

1. začasni (in sejni) ali trajni piškotki,
2. lastni piškotki ali piškotki tretjih oseb.

Sejni piškotek je piškotek, ki se samodejno izbriše, ko brskalnik zaprete, medtem ko trajni piškotek ostane shranjen v brskalniku, dokler ne mine določeno obdobje (kar je lahko nekaj minut, dni ali več let).

Lastne piškotke postavi spletno mesto, ki ste ga obiskali, piškotke tretjih oseb pa postavi zunanja partnerska spletna storitev, ki je v spletno mesto vključena zaradi želene funkcionalnosti.

Katere piškotke uporabljamo na naši spletni strani?

Na spletnem mestu uporabljamo piškotke analitične storitve Google Analytics, ki so tako trajni in začasni (sejni piškotki), in pištotke vtičnika WordPress Statistics. Storitev uporabljamo za namen analiziranja prometa (štetje obiskovalcev, identifikacija brskalnikov in preživet čas uporabnika na strani, težave pri navigaciji itd.). Omogočajo nam, da ocenjujemo doseg in zanimivost naših prispevkov in odziv na občasne medijske akcije, ki jih izvajamo. Vse podatke uporabljamo interno in zgolj v namen izboljševanja našega spletnega mesta.

Kaj pa piškotki, ki so vezani na vtičnike družbenih omrežij?

Piškotki, ki so vezani na vtičnike družbenih omrežij nam omogočajo, da v vsebino svojega spletnega mesta integriramo njihove produkte – tako lahko obiskovalci delite vsebine s svojimi prijatelji oziroma drugimi povezanimi osebami (različni gumbi, kot so všeč mi je, deli vsebino, priporoči …). Vtičniki uporabljajo piškotke, da lahko družbena omrežja identificirajo svoje člane, ko ti pridejo na spletno mesto z vtičnikom. Če ob obisku našega spletnega mesta niste prijavljeni v posamezno družbeno omrežje (ali niste njegov član), pa je potrebno soglasje za nalaganje piškotkov s strani vtičnikov.

Druge povezave

Na spletnem mestu lahko najdete povezave do drugih spletišč, ki niso pod našim upravljanjem. Za spoštovanje zasebnosti oziroma za vsebino teh spletišč ne odgovarjamo, obiskovalcem preprosto le nudimo povezave, prek katerih lahko pridejo do uporabnih informacij s področja informacijske varnosti.